APDEJT.si

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Novi generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je v intervjuju izrazil upanje glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar je hkrati zmanjšal pričakovanja. Pohvalil je prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne.

Rusija se sooča s porastom števila travmatiziranih vojakov, ki se vračajo s fronte v Ukrajini. To povzroča naraščanje nasilja in težav v državi. Predsednik Vladimir Putin je zaradi teh težav, ki jih povzročajo veterani, zaskrbljen.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Japonska razmišlja o pridružitvi evropski koaliciji za podporo ukrajinskemu bojevanju z droni proti Rusiji. Evropska komisija je v Bruslju razpravljala o izgradnji 'zidu z dronovi' za zaščito vzhodnega dela Evropske unije pred rusko grožnjo. Države, vključno z Dansko, Finsko in Poljsko, se bodo udeležile vrha z Ukrajino, kjer bodo razpravljale o načrtih za 'temelj verodostojne obrambe'.

Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na cilje po vsej Ukrajini, pri čemer so bile uničene stanovanjske zgradbe in domovi, zlasti v Kijevu. V napadih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci, več deset pa je bilo ranjenih. Ukrajinski droni so napadli tudi rusko ozemlje, ciljajoc mesto in regijo Orjol, kjer so izbruhnili požari. Kljub mednarodnim pozivom k mirovnim pogajanjem, Rusija nadaljuje z napadi na ukrajinske civiliste.

Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.

Ameriški State Department je odobril prodajo do 3350 zračnih raket dolgega dosega ERAM Ukrajini, skupaj z opremo, za približno 825 milijonov dolarjev. Ukrajinska vlada namerava te rakete uporabiti za obrambo. Agencija za sodelovanje na področju varnosti (DSCA), ki deluje v okviru ameriškega obrambnega ministrstva, je sporočila, da je bila ta morebitna prodaja odobrena.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.

Donald Trump je dejal, da bo Rusija kmalu dobila nadzor nad ozemlji, ki jih bo morala Ukrajina prepustiti. Prav tako je izjavil, da Moskva po njegovem mnenju kaže pripravljenost na popuščanje v zvezi z ameriškim mirovnim načrtom. Poleg tega je Trump opustil prvotni rok, do katerega bi morala Ukrajina sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira ZDA.

Donald Trump je postavil pogoje za srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je po poročanju ruskih medijev povzročilo razočaranje pri vodji kabineta ukrajinskega predsednika, Andreju Ermaku. Ukrajinske sile so uničile edinstveno rusko letalo A-60.

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Dron je detoniral v bližini jedrske elektrarne v Južni Ukrajini, kar je povzročilo opozorila Združenih narodov glede varnosti jedrskih objektov. Medtem se nadaljujejo spopadi v rusko-ukrajinski vojni, pri čemer ukrajinski pomorski droni napadajo ruske položaje. Rusija je obtožena samovoljnih pobojev vojnih ujetnikov.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Kljub občutljivim, a ne nepremostljivim podrobnostim med ZDA, Ukrajino in Rusijo, se nadaljujejo pogajanja za dosego mirovnega sporazuma. Evropski voditelji, ki podpirajo Ukrajino, so Rusiji v videoklicu poslali jasno sporočilo. Ursula von der Leyen je poudarila, da je pritisk edini jezik, ki ga Rusija razume, in da so interesi Ukrajine tudi njihovi.

Ukrajina je sprejela ameriški mirovni načrt, kar bi lahko vodilo do srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede dogovora med Ukrajino in Rusijo, medtem ko vojna v Ukrajini še vedno zahteva žrtve, kljub prizadevanjem za pogajanja.

Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, vključno z indonezijskim predsednikom Prabowom Subiantom, na obsežno vojaško parado v Pekingu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako udeležil parade, kjer naj bi se srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar bi lahko predstavljalo pomembno diplomatsko zmago za Kitajsko in priložnost za Kima, da si zagotovi podporo pred morebitnimi pogovori z Donaldom Trumpom.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad na Kijev in druge ukrajinske regije, pri čemer je bilo ubitih več kot 20 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad, ki vključuje množico dronov in raket, je eden največjih od začetka invazije leta 2022. Ukrajinske oblasti so sporočile, da se iskanje preživelih nadaljuje, število žrtev pa bi lahko še naraslo.

Predsednik Donald Trump je v sklopu tradicionalne slovesnosti ob Dnevu zahvalnosti pomilostil purana Gobbla. Slovesnost pomilostitve puranov ima korenine v letu 1863, v času predsednika Abrahama Lincolna. Trump je ob tem dodal dva purana na svoj dolg seznam pomilostitev v drugem mandatu in ponudil pticam odmerek svoje veliko razpravljane predsedniške imunitete. Trump je puranom dal ostre vzdevke, med govorom pa je Pritzkerja označil za 'debelega zgleda'.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponudil pomoč Turčije pri organizaciji mirovnih pogajanj na visoki ravni med Rusijo in Ukrajino. Erdoğan je izrazil pripravljenost Turčije, da stori vse, kar je v njeni moči, za vzpostavitev kontaktov med državama.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

Danska vlada naj bi dovolila ukrajinskemu podjetju Fire Point kršiti več kot 20 zakonov in predpisov pri gradnji tovarne za proizvodnjo trdnega raketnega goriva, namenjenega za ukrajinske rakete dolgega dosega "Flamingo" in bojne drone.

Ukrajina je okrepila napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer se osredotoča na naftne rafinerije in druge ključne dele sektorja. Cilj teh napadov je prekinitev dobave goriva in vojakov na fronto. Zaradi tega se v Rusiji dvigujejo cene goriva in širi pomanjkanje. Rusija medtem preizkuša hipersonične rakete.

Ukrajina je izrazila pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA. Obenem je sporočila, da je dosegla »skupno razumevanje« z Združenimi državami glede mirovnega predloga za končanje vojne z Rusijo. Obstaja možnost srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Ukrajinske sile so izvedle več napadov na rusko ozemlje in položaje. Ciljale so naftno rafinerijo "Kiriši", komunikacijski center ruske Črnomorske flote v Sevastopolu in izvedle sabotažo v Orlovski oblasti, kjer so bili ubiti ruski gardisti. Uničena je bila tudi železniška proga. Ukrajinska mornarica je sporočila, da je bil napad na Sevastopolj izveden že prejšnji teden. Prav tako naj bi ukrajinske sile osvobodile vas Filija v Dnjepropetrovski oblasti.

Po tem, ko je ruski dron v soboto vstopil v romunski zračni prostor, je romunsko zunanje ministrstvo poklicalo ruskega ambasadorja na pogovor. Zunanja ministrica Oana Ţoiu je dejala, da so dejanja Rusije nesprejemljiva in neodgovorna ter da bo o tem spregovorila na Generalni skupščini Združenih narodov. Kaja Kallas, vodja diplomacije EU, je obsodila kršitev zračnega prostora.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Medtem ko je analitik na Fox News izpostavil, da je imel Donald Trump skoraj 'ljubezensko naklonjenost' do Vladimirja Putina, so se pojavili pozivi, da mora Putin ustaviti svoje dejavnosti. Litovski predsednik je na zasedanju Združenih narodov pohvalil Trumpovo trdo stališče do Rusije in pozval k povečanju obrambnih izdatkov zveze NATO na 5-6 % BDP do leta 2026, da bi učinkovito odvračali Putina.

V Bosni in Hercegovini so kljub nasprotovanju srbskega voditelja razpisali predsedniške volitve v Republiki Srbski za 23. november. Na Beneškem filmskem festivalu bo premiero doživel film "Wizard of the Kremlin", v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Jay Dee Vance je srečanje med Trumpom in Zelenskim v Ovalni pisarni označil za koristno, vendar si ni želel, da bi bilo javno.

Zaradi ponavljajočih se kršitev zračnega prostora Nata s strani ruskih vojaških dronov, zavezništvo intenzivira načrte za okrepitev vzhodne meje. Ukrajina je ponudila svoje izkušnje pri obrambi pred ruskimi droni, medtem ko Nato preučuje nove obrambne strategije, vključno z razvojem prestreznih dronov in nabavo novih sistemov s strani Bundeswehra. Ruske drone v Poljski so sprožile pripravljenost v Natu.

Kreml je zanikal poročilo New York Timesa, da so ruski droni ali posredniki vohunili nad potmi, ki jih ZDA in zavezniki uporabljajo za prevoz vojaške opreme skozi vzhodno Nemčijo. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je te trditve označil za "novinarsko potegavščino" in lažno novico. Ameriški uradniki sumijo, da Rusija ali njeni operativci izvajajo izvidniške lete z droni nad oskrbovalnimi potmi v nemški zvezni državi Turingiji, kar bi lahko bilo uporabljeno za sabotaže. Bela hiša in Pentagon se na prošnje za komentar nista odzvala.

Volodimir Zelenski je ponovil, da ne namerava voditi Ukrajine v mirnem času in je pripravljen odstopiti s položaja po koncu vojne. V intervjuju je dejal, da bo parlament pozval k organizaciji volitev po prekinitvi ognja, ob tem pa je poudaril, da se po koncu vojne ne bo več potegoval za predsedniški položaj. Različni viri tudi poročajo o tem, da Schlein poziva k enotnosti glede zločinov v Ukrajini in Gazi.

Ruska vojska je sporočila, da je njena skupina "Zahod" uničila ukrajinsko tehniko, bojne drone in pehoto, ki so bili obkoljeni na levem bregu reke Oskol v smeri Kupjanska. Artilerijske enote in operaterji FPV-dronov 1. gardne tankovske armade so uničili tehniko, bojne drone in živo silo ukrajinskih sil, ki so se znašle v obkolitvi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Rusko lovsko letalo Su-35S je prestreglo ameriško letalo P-8A Poseidon nad Črnim morjem. Ameriško letalo, namenjeno protipovršinskemu in protipodmorniškemu bojevanju ter izvidništvu, je bilo opremljeno z naprednim sistemom za zbiranje obveščevalnih podatkov AN/APS-154. Ruski viri trdijo, da je ameriška prisotnost v regiji namenjena zbiranju obveščevalnih podatkov v podporo ukrajinskim vojnim prizadevanjem v bližini Krima.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ne bo ostala ob strani pri dogajanju v Republiki Srbski in Bosni in Hercegovini. Poudaril je, da je vprašanje izvajanja Daytonskega sporazuma stalna tema. Poleg tega je ocenil, da je Zahod sprožil krizo v Republiki Srbski in na Kosovu z namenom, da bi rušil srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pri čemer naj bi bile krize časovno usklajene, da bi se izvajal maksimalni pritisk nanj.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je zavrnil poročanje časnika The New York Times, da so ruski vohunski droni letali nad Nemčijo. Peskov je publikacijo označil za 'časopisno raco' in dejal, da si je težko predstavljati, da bi se kaj takega dogajalo.

Poljska pripravlja zakonodajo, ki bo njenim vojaškim silam omogočila sestreljevanje ruskih brezpilotnih letal nad Ukrajino, ne da bi čakale na odobritev Nata ali Evropske unije. Ta poteza, o kateri poroča Euractiv in jo potrjuje Gazeta Wyborcza, predvideva spremembo zakona iz leta 2022. Poljske oblasti naj bi že razpravljale o strategiji uporabe zračnih sil v tem kontekstu.

Vladimir Putin je prejšnji teden poslal najmanj 19 dronov nad Poljsko, s čimer je Zahodu poslal jasno sporočilo: ne namerava kmalu končati vojne proti Zahodu. Analitiki menijo, da je to dejanje pokazatelj Putinovega odločnega stališča in zavračanja popuščanja v konfrontaciji z Zahodom.

V zadnjih dneh se stopnjujejo napetosti v Ukrajini, kjer so ruske sile izvedle obsežne napade na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, med njimi štirje otroci. Kljub temu Kremelj trdi, da ostaja odprt za pogajanja. Evropska unija in Velika Britanija so izrazile ogorčenje nad ruskimi napadi, Rusija pa je sporočila, da je dosegla svoje cilje. Hkrati sta Švedska in Nizozemska pozvali EU k uvedbi sankcij proti Izraelu in Hamasu. Nemčija pa želi okrepiti sodelovanje z Estonijo in Dansko zaradi ruskih aktivnosti v Baltskem morju. Na Cipru medtem potekajo razprave o prehodih med severnim in južnim delom otoka, medtem ko vodja ciprske delegacije v Svetu Evrope poziva k obsodbi zadrževanja grških Ciprijanov.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Po izjavah Donalda Trumpa, da lahko Ukrajina s podporo EU ponovno pridobi nadzor nad svojim ozemljem, se pojavljajo različni odzivi. Kremel je izrazil optimizem glede nadaljnjih ameriških prizadevanj za mirno rešitev, medtem ko je nekdanji ameriški diplomat Kurt Volker dejal, da Trump še vedno želi skleniti posel z Rusijo in da je opisal Rusijo kot "tigra iz papirja". Poljski premier Donald Tusk je ostal zadržan kljub spremembi Trumpove retorike.

Ukrajina je sporočila, da je nad Zaporožjem sestrelila rusko bojno letalo, medtem ko je odvrglo vodene bombe. Ukrajina je prav tako uporabila lateks balone med napadi z droni na Rusijo. Ukrajinska vojska je vdrla v ruski plačilni sistem SBP, ki se uporablja za financiranje vojne.